Mat 13 | SlvZNZ | STEP | Tega dne je Jezus zapustil hišo in sedel na obalo jezera.

Matthew 13

Jezus govori v prispodobah

1 Tega dne je Jezus zapustil hišo in sedel na obalo jezera. 2 – 3 Kmalu se je okrog njega zbrala velika množica ljudi. Zato je stopil v čoln in jim govoril v prispodobah. Ljudje so stali na obali in ga poslušali.

O sejalcu in semenu: Kaj ovira vero?

(Marko 4,1-9; Luka 8,4-8)

“Neki kmet je posejal seme. 4 Pri tem je nekaj zrnja padlo na poljsko pot. Takoj so priletele ptice in ga pozobale. 5 Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer je bila samo tanka plast zemlje. Tukaj je seme hitro vzklilo. 6 Sonce je pripekalo in mlade rastlinice so se posušile, ker korenine niso imele dovolj zemlje. 7 Nekaj zrnja je padlo med trnje, ki je mlade rastlinice zadušilo. 8 Preostalo seme pa je padlo na dobra tla, raslo je in rodilo trideseteren, šestdeseteren in celo stoteren pridelek. 9 Prisluhnite temu, kar vam govorim!”

Zakaj govori Jezus v prispodobah?

(Marko 4,10-12; Luka 8,9-10)

10 Pozneje so prišli učenci in ga vprašali: “Zakaj uporabljaš prispodobe, ko govoriš ljudem?” 11 Jezus je odgovoril: “Vi razumete skrivnosti o Božjega kraljestva, za druge pa je to skrito. 12 Kdor že nekaj ima, bo dobil še več, tako da bo imel več kot dovolj, kdor pa nima, mu bo vzeto tudi tisto malo, kar ima. 13 Zato govorim v prispodobah.

Kajti čeprav imajo oči, ničesar ne vidijo
in čeprav poslušajo,
ne slišijo in ne razumejo.
14 S tem se je uresničilo to, kar pravi prerok Izaija:

‘Poslušajo, pa ne razumejo.
Gledajo, pa ne vidijo.
15 Ti ljudje imajo zamračen razum.
Mašijo si ušesa
in zapirajo oči,
da ne bi videli s svojimi očmi
in slišali s svojimi ušesi
ter razumeli s svojim umom
in se obrnili k meni, pravi Gospod,
jaz pa bi jih ozdravil.’ ^{▼▼Izaija 6,9-10.}
16 Lahko ste srečni, ker vaše oči vidijo in z ušesi slišite. 17 Pravim vam: Mnogi preroki in pobožni ljudje so želeli videti, kar vidite vi in slišati, kar vi slišite, vendar niso tega niti videli niti slišali.”

Jezus razloži prispodobo o sejalcu

(Marko 4,13-20; Luka 8,11-15)

18 “Razložil vam bom zgodbo o kmetu, ki je posejal seme. 19 Kdor sliši sporočilo o Božjem kraljestvu, pa ga ne vzame resno, k tistemu pride satan in pobere seme iz njegovega srca. Poljska pot, na katero pade del semena, je slika takega človeka. 20 Kamnita tla so slika človeka, ki sliši sporočilo in ga z veseljem sprejme. 21 Če pa ima zaradi vere težave, ali ga preganjajo, je njegovega navdušenja kmalu konec. 22 Tla, ki so prerasla s trnjem, so slika človeka, ki sliši sporočilo in začenja živeti v skladu z njim. Vsakodnevne skrbi in želja za visokim standardom življenja zadušijo Božjo besedo. Tako ostane vse po starem. 23 Dobra tla so kakor človek, ki sliši sporočilo, ga razume in potem prinaša trideseteren, šestdeseteren in stoteren sad.”

Plevel med pšenico: Bog bo ločil na koncu eno od drugega

24 Jezus je povedal še drugo zgodbo: “Božje kraljestvo lahko primerjamo kmetu, ki je posejal dobro seme na svojem polju. 25 Neke noči, ko so vsi spali, je prišel sovražnik in posejal plevel med pšenico in odšel. 26 Ko je seme vzklilo, je tudi plevel začel rasti. 27 Potem so prišli h kmetu njegovi delavci in ga vprašali: ‘Ali nisi posejal dobrega semena na njivi? Od kod je torej toliko plevela?’ 28 ‘Tega je gotovo posejal moj sovražnik,’ je odgovoril kmet. ‘Ali naj populimo plevel?’ so vprašali delavci. 29 ‘Ne, kajti tako lahko populite tudi pšenico. 30 Pustite, naj vse raste do žetve. Tedaj bom zapovedal žanjcem: “Zberite najprej plevel in ga sežgite! Pšenico pa odnesite v moje žitnice!” ’ ”

Gorčično seme in kvašeno testo: Božje kraljestvo bo prodrlo

(Marko 4,30-32; Luka 13,18-21)

31 Jezus jim je pripovedoval še drug primer: “Z Božjim kraljestvom je tako kot z zrnom gorčice, ki ga posejemo na polju. 32 To je majhno seme, toda ko vzklije in zraste, postane iz njega velika rastlina, da, pravo drevo, v katerem lahko gnezdijo ptice. 33 Božje kraljestvo lahko primerjamo tudi kvašenemu testu, ki ga potrebuje žena, da bi spekla kruh. Najprej vzame veliko količino moke, vanjo pa zamesi nekoliko kvašenega testa, ki vse skvasi.” 34 Jezus je vedno znova uporabljal prispodobe, kadar je govoril ljudem. V nobeni njegovi pridigi niso manjkale. 35 Tukaj se je uresničila prerokova beseda: “Govoril jim bom v prispodobah. Skrivnosti, ki so bile skrite od začetka sveta, jim bom razodel.” ^{▼▼Psalm 78,2.}

Jezus razlaga primer o plevelu in pšenici

36 Potem je Jezus razpustil množico in odšel v hišo. Pozneje so ga učenci prosili: “Razloži nam primer o plevelu na polju.” 37 Jezus jim je razložil: “Sin človekov sam je poljedelec, ki seje dobro seme. 38 Njiva je svet, seme je ljudstvo Božjega kraljestva, plevel so ljudje, ki služijo hudobnemu. 39 Sovražnik, ki poseje plevel med pšenico, je hudič. Žetev je konec sveta in žanjci so angeli. 40 Kot ločijo plevel od pšenice in ga sežgejo, tako bo tudi na Božji sodbi s svetom: 41 Sin človekov bo poslal svoje angele. Iz Božjega kraljestva bodo izločili vse, kar je hudobno in kar zavaja v greh 42 ter sežgali v ognju. Tam bodo jokali in škrtali z zobmi. 43 Vsi pa, ki delajo Božjo voljo, se bodo svetili v kraljestvu svojega Očeta kakor sonce. Prisluhnite temu, kar vam pripovedujem!”

Zaklad in dragocen biser: Vredno je dati vse

44 “Božje kraljestvo je kot skrit zaklad, ki ga človek najde na polju, potem pa ga spet zakoplje. Ves vesel proda vse, kar ima, da bi lahko kupil njivo in tako dobil z njo tudi zaklad.

45 Kdor hoče priti v Božje kraljestvo, mora storiti tako, kakor stori trgovec, ki išče dragocene bisere. 46 Ko najde biser neprecenljive vrednosti, proda vse, kar ima, da bi ga mogel kupiti.”

Prispodoba o mreži

47 “Božje kraljestvo lahko primerjamo tudi mreži, ki jo vržemo v morje in v katero se ujamejo mnoge raznovrstne ribe. 48 Ko je mreža polna, jo potegnejo na suho in izberejo užitne ribe ter jih vržejo v košaro. Neužitne pa zmečejo proč. 49 Tako bo tudi na koncu sveta. Prišli bodo angeli ter ločili hudobne od pravičnih 50 ter jih vrgli v peklenski ogenj. Tam bodo jokali in škrtali z zobmi, toda nihče jim ne bo mogel pomagati.

51 Ali razumete vse to?” “Da,” so odgovorili, “razumemo!” 52 Jezus pa je dodal: “To pomeni, da vsak verski učitelj, ki je postal učenec v Božjem kraljestvu, iz svojih izkušenj lahko pripoveduje o novem kakor tudi o starem.”

Jezus v svojem rodnem mestu Nazaretu

(Marko 6,1-6; Luka 4,16-30)

53 Potem ko je Jezus povedal te primere, 54 se je napotil nazaj v svoj rodni kraj in tam je govoril v sinagogi. Vsi so se čudili in spraševali: “Od kod mu ta modrost in sila, da dela čudeže? 55 On je vendar tesarjev sin. Njegovo mater Marijo poznamo in tudi njegove brate Jakoba, Jožefa in Judo. 56 Ali ne živijo vse njegove sestre tu pri nas? Kako bi le mogel biti on kaj posebnega?” 57 Jezili so se nanj. Tedaj pa je Jezus dejal: “Prerok ne dobi nikjer tako malo priznanja kot v svoji domovini in v svoji družini.” 58 Ker mu v njegovem mestu niso verovali, je tam storil le malo čudežev.